25. 5. 1991:
Jutro je bilo neobičajno hladno za konec meseca maja, v nekaterih krajih po nižinah je bila slana. Na Kredarici so izmerili minus 10,2 stopinj C, v Babnem Polju minus 4,5 stopinj C, v Ratečah minus 2,4 stopinj C, v Dobličah pri Črnomlju -0,2 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici 2,2 stopinj C.
25. 5. 2009:
Popoldne je bilo za mesec maj neobičajno, v nekaterih krajih celo rekordno vroče. V Biljah pri Novi Gorici in Godnjah na Krasu se je živo srebro povzpelo do 33,0 stopinj C, v Ljubljani so namerili 32,2 stopinj C, v Kočevju 31,9 stopinj C, v Postojni 31,6 stopinj C (prejšnji majski rekord 29,8 stopinj C) in v Topolu pri Medvodah 29,0 stopinj C. Rekordno toplo je bilo tudi v visokogorju, na Kredarici (2514 m) je bil s 14,4 stopinj C podrt majski rekord. Okoli 18. ure je nad območjem Kranja nastala supercelična nevihta, ki se je potem pomikala proti Ljubljani. V več kilometrov širokem pasu od Kranja do Ljubljane je padala velika toča, v nekaterih krajih v velikosti jabolka.
27. 5. 1958:
Vroče majsko popoldne, na številnih meteoroloških postajah v vzhodni polovici države je bil dosežen majski rekord v najvišji temperaturi. V Črnomlju je termometer pokazal 33,7 stopinj C, na Bizeljskem se je segrelo do 32,7 stopinj C, v Novem mestu do 32,1 stopinj C, v Murski Soboti do 32,0 stopinj C in v Litiji do 31,6 stopinj C.
27. 5. 1976:
Ob prehodu hladne fronte je čez dan v večjem delu države močno deževalo, v gorah pa snežilo. Zjutraj naslednjega dne so največjo 24-urno višino padavin izmerili na Otlici nad Ajdovščino, 121 milimetrov. V Kneških Ravnah pod Voglom je padlo 98 milimetrov, v Revenovšah na Idrijskem 90 milimetrov, v Golteh nad Mozirjem 73 milimetrov in v Ljubljani 60 milimetrov padavin.
27. 5. 2008:
Višek zgodnjega vročinskega vala v nekaterih krajih v notranjosti Slovenije, eden od najbolj vročih majskih dni v zadnjih desetletjih. Na Bizeljskem se je ogrelo do 33,6 stopinj C, v Mariboru so namerili 33,5 stopinj C, v Metliki 33,4 stopinj C, v Murski Soboti 32,9 stopinj C in v Ljubljani ter Šmartnem pri Slovenj Gradcu 31,6 stopinj C.
27. 5. 2009:
Z dotokom hladnega zraka in padavinami se je glede na prejšnji dan močno ohladilo. Ob 15. uri je bilo v nekaterih krajih preko 15 stopinj C hladneje kot dan prej. V Ljubljani je bilo ob dežju le 15,1 stopinj C (dan prej 30,6 stopinj C), na Letališču JP Ljubljana 13,3 stopinj C (29,2 stopinj C), na Letališču ER Maribor 15,5 stopinj C (29,0 stopinj C), na Lisci nad Sevnico (943 m) 10,9 stopinj C (25,0 stopinj C) in na Kredarici (2514 m) minus 1,1 stopinj C (9,8 stopinj C).
31. 5. 1967:
Neobičajno močno deževje v severovzhodni Sloveniji, do jutra naslednjega dne je v veliko krajih padlo več kot 100 milimetrov padavin v 48 urah. Na Hudem Vrhu na Pohorju so zabeležili 133 milimetrov, v Turškem Vrhu v Halozah 132 milimetrov, v Velikih Dolencih 120 milimetrov, na Kapeli nad Gornjo Radgono 111 milimetrov in v Bresternici pri Mariboru 110 milimetrov padavin.
1. 6. 1955:
Meteorološko poletje se je začelo z zelo hladnim jutrom in slano po nekaterih nižinah. Na Zgornjem Jezerskem je bila najnižja temperatura minus 1,0 stopinj C, v Mokronogu so izmerili -0,7 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Kočevju pa -0,6 stopinj C.
2. 6. 1956:
Po neobičajno obilenem deževju so zjutraj na Štajerskem izmerili izjemno veliko, v nekaterih krajih rekordno 24-urno višino padavin. V Podolševi je padlo 145 milimetrov, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 141 milimetrov, v Motniku pod Menino planino 126 milimetrov, v Dolah pri Litiji 112 milimetrov in v Ljubnem ob Savinji 100 milimetrov padavin.
2. 6. 1977:
Jutro je bilo med najhladnejšimi v mesecu juniju od leta 1950 dalje, v veliko krajih je bila slana. V Ambrusu na Dolenjskem se je ohladilo na minus 1,4 stopinj C, na Planini pod Golico je termometer pokazal minus 1,0 stopinj C, na Lipah na Ljubljanskem barju in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -0,9 stopinj C, na Letališču Brnik -0,8 stopinj C ter v Murski Soboti -0,1 stopinj C.
4. 6. 1948:
Ob 7. uri zjutraj so na številnih meteoroloških postajah v zahodni in severni Sloveniji izmerili zelo veliko 24 urno višino padavin, čez dan pa je padlo še nekaj deset milimetrov padavin. V Trnovem nad Novo Gorico je padlo 200 milimetrov, v Kalu nad Kanalom 185 milimetrov, v Šempasu na Goriškem 171 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 132 milimetrov in na Zgornjem Jezerskem 115 milimetrov padavin v enem dnevu.
4. 6. 1991:
V nalivih v jugozahodni Sloveniji in Posočju je v 14 urah padlo do približno 100 milimetrov padavin. Največjo 24 urno količino padavin, 129 milimetrov, so izmerili v Kobaridu. V Postojni je padlo 121 milimetrov, na Otoku pri Cerkniškem jezeru 117 milimetrov, v Godnjah na Krasu 112 milimetrov in v Opatjem selu na Krasu 111 milimetrov.